Psalms 90

ČETRTA KNJIGA

Psalm 90

Molitev Mojzesa, Božjega moža.

1GOSPOD, TI si bil naše prebivališče in naše zatočišče v vseh rodovih, [govori Mojzes]. 2Preden so bile rojene gore ali celo preden si Ti oblikoval in dal rojstvo zemlji in svetu, celo od večnosti do večnosti, si Ti Bog. 3Ti spreminjaš moža nazaj v prah in trohnenje ter praviš: "Vrnite se, o sinovi zemeljski, [k zemlji]!" 4Kajti tisoč let v Tvojem pogledu je kakor včerajšnji dan, ki je minil, ali kakor straža v noči. a 5Ti odnašaš te [neubogljive ljudi, obsojene, da bodo umrli znotraj štiridesetih let] kot s poplavo; so kot spanje, [nerazločni in pozabljeni takoj, ko izginejo]. Zjutraj so kot trava, ki raste – 6zjutraj uspeva in plane kvišku; zvečer jo požanjejo in ovene. 7Kajti mi, [Izraelci v divjini], smo použiti s Tvojo jezo in s Tvojem besom smo stiskani, premagani in preplašeni. 8Naše krivice, naše skrivno srce in njegovi grehi, [ki bi jih tako radi prikrili celo pred seboj], si jih Ti postavil v [razkrivajočo] luč Svojega obličja. 9Kajti vsi naši dnevi, [tukaj v tej divjini, pravi Mojzes], minevajo v Tvojem besu; naša leta preživljamo kot zgodbo, ki je bila povedana, [kajti odrasli vemo, da smo obsojeni na skorajšnjo smrt, ne da bi dosegli Kánaan]. b 10Dnevi naših let so
Za ta psalm je bil zaslužen Mojzes, ki je posredoval pri Bogu, da odstrani prekletstvo, zaradi katerega je moral vsak Izraelec nad dvajsetim letom starosti, (ko so se uprli Bogu pri Kadeš Barnée), umreti preden doseže obljubljeno deželo (4Mz 14:26-35). Mojzes pravi, da večina umre pri starosti sedemdesetih let. Ta številka je pogosto napačna, ker je vzeta kot razpon življenja za vse človeštvo. Ni bila namenjena, da bi se nanašala na kogarkoli, razen na tiste Izraelce pod prekletstvom, tekom teh štiridesetih let. Sedemdeset let nikoli ni bila povprečna življenjska starost za človeštvo. Ko je Jakob, oče dvanajstih rodov, dočakal 130 let (1Mz 47:9), se je pritožil, da ni dočakal let svojih nedavnih prednikov. Pravzaprav je sam Mojzes živel 120 let, Aaron 123, Mirjam nekaj let več, Jozue pa 110 let. Prav tako bodite pozorni, da bo v tisočletnem kraljestvu oseba, ki bo umrla pri starosti 100 let, še vedno obravnavana kot otrok (Iz 65:20).
tri zarezna leta in deset |let|, (sedemdeset let) – ali celo, če smo močni, štiri zarezna leta, (osemdeset let); vendar je njihov ponos [v dodatnih letih] samo delo in bolest, kajti kmalu mine in mi odletimo.
11Kdo pozna moč Tvoje jeze? [Kdo vredno povezuje to kratkost življenja s Tvojim prepoznavanjem greha?] In Tvoj bes, kdo ga povezuje s častitljivim in obožujočim strahom, ki pripada Tebi? 12Tako nas nauči štetja naših dni, da bomo lahko pridobili srce modrosti. 13Odvrni se, o Gospod, [od Svoje silovite jeze]! Kako dolgo? – Prekliči Svojo obsodbo in bodi sočuten in popustljiv do Svojih služabnikov. 14O, zadovolji nas s Svojim usmiljenjem in ljubečo-skrbnostjo zjutraj, [sedaj, preden bomo starejši], da se bomo lahko radostili in vse svoje dni bili zadovoljni. 15Razveseli nas v sorazmerju z dnevi, v katerih si nas Ti žalostil in z leti, v katerih smo trpeli hudobijo. 16Naj se Tvoje delo, [znamenja Tvoje oblasti], razodenejo Tvojim služabnikom in Tvoje [slavno] veličastvo njihovim otrokom. 17Nad nami pa naj bodo lepota in veselje ter naklonjenost Gospoda, našega Boga; potrdi in ustanovi delo naših rok – da, delo naših rok, potrdi in ustanovi ga.
Copyright information for SloOjacano